Skavtstvo v Mozirju ali Iz majhnega raste veliko
Prvi koraki na poti mozirskih skavtov segajo v leto 2001, ko sta Barbara Simonič in Sandi Koren sklenila, da v Mozirju ustanovita prvo skavtsko skupino. 30. septembra 2001, po nedeljski sv. maši, se je zbrala kar lepa skupina mladih, ki jih je zanimalo skavtstvo, in kmalu za tem se je več kot 30 mladih pričelo srečevati ob sobotnih večerih v veroučni učilnici na srečanjih. Tako se je oblikoval prvi klan v Mozirju – klan Netopirjev – iz katerega so z leti prišli prvi voditelji, ki so omogočili rast našega stega,
To leto so mozirski skavti ob Božiču prvič ponesli Luč miru iz Betlehema po Zgornje-Savinjski dolini, pozimi pa so se odpravili na prvo zimovanje, na Sveti križ nad Belimi vodami.
Pomladi leta 2002 so 3 člani klana (Sandi Koren, Barbara Simonič in Barbara Fužir), ki so že imeli skavtsko obljubo, zamenjali svojo staro rutko za novo mozirsko skavtsko rutko.
Rutka je v vsem svojem sijaju zažarela na vratovih mozirskih skavtov na prvih obljubah, leta 2002, ki so mozirski skavti kot gostitelji imeli čast pripraviti Regijsko srečanje Popotnikov in popotnic z obljubami za mariborsko regijo v Šmihelu nad Mozirjem. Rutko si je nadelo kar 26 članov mozirskega klana, tem pa so vsako leto sledili novi.
Naslednje skavtsko leto (jeseni 2002) je pričela poleg klana delovati nova skupina, noviciat popotnikov in popotnic, ki so kasneje postali znani kot Škorpijoni.
Tako je bilo tudi v naslednjem letu (2003), ki pa je za naš steg pomembno tudi zato, ker so takrat v Mozirju pričeli z delovanjem tudi odrasli skavti, s katerimi smo veliko sodelovali in skupaj s katerimi tvorimo veliko mozirsko skavtsko družino.
Jeseni 2004 pa je začetek skavtskega leta izgledal nekoliko drugače. V Mozirju smo ustanovili tudi četo, kamor smo povabili vse otroke od 5. razreda osnovne šole do začetka srednje šole. Na prvo srečanje jih je prišlo 67! Zaradi številčnosti so se voditelji odločili, da bodo množico nadebudnih novih skavtov razdelili v Alfa in Beta četo, torej ena četa v dveh skupinah.
Skavtsko leto 2004/2005 smo torej pričeli s tremi skupinami: klanom, noviciatom in četo. V četi je (v obeh skupinah skupaj) do konca skavtskega leta je vztrajalo še prek 40 skavtov. V noviciatu je kmalu padla odločitev, da je to zadnje leto skupine, saj je bil čas za prehod v klan. Tudi klan je doživljal spremembe, saj je po treh letih za veliko število skavtov napočil čas odhoda, kar pomeni čas za odgovoren odhod v samostojno življenje, ki ga notranje oblikujejo skavtska načela.
V skavtskem letu 2005/2006 smo se srečevali v četi in klanu. Izkazalo se je, da je klan tvoril zadosti močno osnovo, da je iz njegovih vrst prišlo tudi dovolj voditeljev, ki so prevzemali odgovornost za služenje mlajšim. V voditeljske vode se je do sedaj podalo 11 skavtinj in skavtov, kar pa je tudi bilo dovolj, da smo lahko na začetku tega leta 2006 v svoje vrste sprejeli tudi najmlajše skavte, volčiči in volkuljice, ki so že nestrpno čakali, kdaj bo nastopil njihov čas.
To leto smo skavti obeležili tudi 5-letnico našega delovanja in ponosno gledali nazaj.
V prvih petih letih smo na nek način gradili naš steg. Postavili smo trde temelje, na katerih je lahko naš steg deloval in gradil naprej. V zadnjih petih letih je steg združeval skavte v vseh treh vejah: v klanu, četi in v krdelu. Zgodili so se številni tabori, zimovanja, različni izhodi in pomembni projekti, prehodi, zamenjali so se nekateri voditelji, zgodile so se prve skavtske poroke …
2010/2011 pa je v okviru stega kot pilotski projekt zaživela tudi skavtska mreža, ki enkrat mesečno združuje bivše PP in voditelje, ki »skavtanja« še nimajo dovolj. 10 let »skavtanja« v Mozirju pa smo obeležili tudi s skupnim taborom in taborom za starše. Na ta način smo bolje spoznali drug drugega in staršem dali priložnost, da okusijo skavtski duh.